Vladas Braziūnas

www.triera.net

Dan za nagrade na Vilenici: Dobitnik kristala litovski pesnik Vladas Braziunas

www.triera.net/novica.php?id=A122862

V Vilenici to nagrado podeljujejo za besedilo, objavljeno v zborniku ali predstavljeno na enem od branj, ki spremljajo to mednarodno literarno srečanje, ki letos poteka že dvajsetič. Braziunasu so kristal podelili že dopoldne, zvečer pa sta svoji nagradi dobila še Ilma Rakuša in Karl-Markus Gauss. Pesnica, prevajalka, esejistka in predavateljica iz Züricha ter avstrijski esejist, pisatelj in urednik sta nagradi vilenica prejela v jami Vilenica.

Prevajalec iz šestih jezikov
Dobitnik kristala, dela kraškega umetnika Petra Abrama, se je rodil leta 1952 na severu Litve, po študiju novinarstva in filologije pa se je posvetil prevajanju in pesnjenju. Svojo prvo pesniško zbirko je izdal leta 1983, ko je izšel Plazeči se grom, v svoji bibliografiji pa lahko navaja tudi zbirke Pajkov steber, Mišolovke stiskajo nebo, Zbogom, črni potok, Odhajajoči borovci, Lačna sklanjatev, Zabiti, Na belem dnu, ljubaljubaljubezen, Neskončnik - Imparfait in Zvonenje za tisoč in eno zarjo. Tudi sicer se veliko posveča prevajanju poezije in to v litvanščino prenaša iz poljščine, ruščine, srbščine, ukrajinščine, nemščine in francoščine. Njegovih del v slovenščini sicer nimamo.

Dodelitev nagrade po občutku
Žirijo, ki je odločala o dobitniku kristala, so sestavljali gostje festivala Vilenica, Alojz Ihan pa je povedal, da je njihova odločitev za zmagovalca temeljila bolj na občutku kot na njihovem poznavanju celotnega opusa sodelujočih avtorjev. V ožji izbor za nagrado naj bi se uvrstilo sedem književnih ustvarjalcev, od katerih je žirante najbolj prepričal prav litovski pesnik.

Slovesnost v jami Vilenica
Zvečer pa bosta v središču pozornosti Ilma Rakuša in Karl-Markus Gauss, ki si letošnjo jubilejno nagrado vilenice delita. Kot dobitnika letošnje nagrade so ju oznanili že konec maja, s tem pa priznali njune vrhunce literarne dosežke v srednjeevropskem kulturnem prostoru. Med srednjeevropskimi literati so njuno kakovsot prepoznali Veno Taufer, Andrej Blatnik, Lidija Dimkovska, Niko Grafenauer, Jože Hradil, Vesna Kondrič Horvat, Andrej Medved, Tone Peršak, Tomaž Šalamun, Neva Šlibar, Špela Šramel, Jana Unuk in Jani Virk, ki so sestavljali komisijo.

Oba avtorja že lahko beremo v slovenščini
Dela obeh letošnjih nagrajencev imamo tudi že v slovenskem prevodu zbirko pripovedi Miramar je napisala švicarska ustvarjalka slovenskega rodu, Poslednji dnevi človeštva in Evropska abeceda pa sta deli, ki ju je napisal avstrijski književnik. Oba avtorja se lahko pohvalita že s številnimi nagradami, ki sta si jih prislužila s pisanjem ali prevajanjem, zdaj pa jim bosta lahko dodala še vilenico.

Prevod lanske nagrajenke
V središču pozornosti vileniškega srečanja bosta tudi prihodnje leto, ko bodo predstavili nova prevoda njunih del. Danes pa so se na tem mednarodnem literarnem srečanju spomnili lanske nagrajenke Brigitte Kronauer, saj so predstavili prevod njenega dela Robec. Za zbirko Vilenica, ki izhaja pri Cankarjevi založbi, je roman prevedla Anja Uršič, spremno besedo pa je napisala Vesna Kondrič Horvat, ki je v njej poudarila, da je Robec izjema v opusu te pisateljice, ki se lani vileniškega srečanja ni mogla udeležiti.

Za zbirko Vilenica, ki izhaja pri Cankarjevi založbi, je roman prevedla Anja Uršič, spremno besedo pa je napisala Vesna Kondrič Horvat, ki je v njej poudarila, da je Robec izjema v opusu te pisateljice, ki se lani vileniškega srečanja ni mogla udeležiti. Za njeno pisanje je namreč pogosto značilno "skorajšnje umanjkanje fabule", v Robcu pa Kronauerjeva opisuje moža brez posebnosti, kot tako bi lahko opisali le njegovo pogosto uporabo robca. Avtorica jo "konstruira kot nenavadnost, kot zaščito pred potrošniško naravnano, popolnoma materializirano družbo ter pri tem vsakdanje situacije s pomočjo literarne sugestije oropa njihove vsakdanjosti", piše v spremni besedi Vesna Kondrič Horvat.

Antologija slovenske poezije v angleščini
Na festivalu Vilenica pa so predstavili tudi antologijo slovenske književnosti v angleškem jeziku. Knjigo Fragments from Slovene Literature je uredila Vanesa Matajc, v njej pa je zbrala kompilacije odlomkov ali pesmi, ki so v slovenskem jeziku nastale v zadnjih 500 letih.

---

http://www.vilenica.si/photo_docs/foto_30_en.html
Vilenica, 10.09.2005 ob 19:27 (RTV Slo)

http://www.triera.net/novica.php?id=A122862