jasna noč, topla in nežna kot notranjost tvojih stehen
jasna noč, topla in nežna kot notranjost tvojih stehen,
to jutro boš prespala, podnevi se boš zbudila, noč boš
napol speča preživela z mano, zunaj bo pihalo kot nekoč, silovito,
zunaj za oknom se mrzle roke mraza dotikajo bele skorje jablane,
napol prazen sadovnjak se širi po široki razločni površini,
suši oprano posteljnino umrle matere, težke, ohlapne, rožičaste
so njihove obleke, o katerih se nam redko sanja, nežno
šumijo, in ti si nežna, o draga, ki mene, slabotnega in čistega, podarjaš meni
2005
Vilenica 2005: 20. mednarodni literarni festival / [urednici Miljana Cunta, Barbara Šubert]. – Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 2005. – P. 98.